Pogledi v nebo, strah pred boleznimi

Politiki se prepirajo o tem, kako plačati obnovo poplavljenih območij

»Samo nobenega dežja!« te dni prosijo v nemških severovzhodnih deželah s pogledom v nebo, na katerem je v prvi polovici tedna sijalo sonce, v četrtek popoldne pa so se spet začeli zbirati črni nevihtni oblaki. Medtem ko na Saškem ob meji s Češko rečne gladine po najhujšem dvigu v poldrugem stoletju še naprej znižujejo, pa se proti severu ob izteku Labe v morje bojijo celo nespremenjene gladine. Že nekajdnevni pritisk na jezove in bregove lahko tudi v deželah Schleswig-Holstein, Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko doda svoje h katastrofi, ki je v prejšnjih dveh tednih na Bavarskem in v okolici Dresdna povzročila za petnajst milijard evrov škode in ubila šestnajst ljudi. Petindvajset jih še pogrešajo.

Televizijske kamere kažejo premočene sedežne garniture na ulicah, v Grimmi odmeva hrup bagrov, ki rušijo v poplavah poškodovane hiše. Fotoreporterji so v prejšnjih dneh zalotili celo tatove, ki so s pločnikov poskušali odnesti pralne stroje. 

Strokovnjaki v vzhodnih nemških deželah, ki so jih poplave že zapustile, svarijo pred izbruhom nalezljivih bolezni. Umazana voda, polna živalskih trupel in smeti, je pravi raj za miši in podgane, ki prenašajo vse vrste virusov in bakterij. V poznem nemškem poletju naj bi se razmnožili tudi komarji, ki niso le zoprni, ampak prenašajo tudi vsaj dve vrsti poletnih grip.

V nemških deželah, v katerih se Laba izteka proti morju, se še ne ukvarjajo s skrbmi prvih žrtev poplav, z vsemi močmi in s tonami betona poskušajo zavarovati jezove in bregove. Nemški politiki pa se prepirajo, kako pomagati. Vlada socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja je za pomoč žrtvam obljubila premik davčne reforme z leta 2003 na leto 2004. Čeprav bo tako zbrala več kakor deset milijard evrov, strokovnjaki opozarjajo, da bo takšen ukrep samo še poslabšal gospodarski položaj v državi in zvišal število brezposelnih.

Konservativni kanclerski kandidat Edmund Stoiber ne bo blokiral vladnega predloga, če pa bo zmagal na septembrskih volitvah, ga bo ukinil za nazaj in oškodovanim deželam raje pomagal s presežkom nemške centralne banke za leto 2001. To bo slabo za vso Nemčijo, ugovarja finančni minister Hans Eichel, saj država z večjim delom od enajstih milijard evrov odplačuje državni dolg in tako dolgoročno koristi gospodarstvu in blaginji.

Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je izdelala ustanova z nazivom Volilna raziskovalna skupina, je Schröder v zadnjih dneh pridobil štiri odstotke glasov, po Allensbachu, objavljenem v dnevniku Bild, pa je kanclerjeva stranka padla pod 32 odstotkov. Ljudski glas kanclerja, ki je ob poplavah ukrepal hitro in učinkovito, sicer hvali, če pa mu bo to pomagalo tudi pri volitvah, ni mogoče z zanesljivostjo napovedovati.

Poznavalci mislijo, da bodo poplave pomagale gospodarsko nerazvitemu nemškemu vzhodu. Milijoni, celo milijarde evrov, ki bodo pritekle tja, bodo vsaj za nekaj let okrepile gradbeništvo in druge dejavnosti. Poplave na severu in suša na italijanskem jugu pa naj bi pošteno dvignile cene živil. V prejšnjih nekaj mesecih je inflacija v evrovem prostoru prvič po dveh letih padla pod priporočeno mejo centralne banke, zdaj pa napovedujejo, da se bo položaj spet poslabšal.

 

Published by

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *